DescriptionČipkarski festival v Križankah 1961.jpg
Slovenščina: Čipkarski festival v Križankah
Date
Source
This image is available from the Večer website under the reference number 507672.
This tag does not indicate the copyright status of the attached work. A normal copyright tag is still required. See Commons:Licensing for more information.
This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus 50 years, or 25 years since publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.
The work meets one of the following criteria:
a) a work of known authorship whose author died before 1 January 1945
b) an anonymous work published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970
Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.
Ce fichier contient des informations supplémentaires, probablement ajoutées par l'appareil photo numérique ou le numériseur utilisé pour le créer.
Si le fichier a été modifié depuis son état original, certains détails peuvent ne pas refléter entièrement l'image modifiée.
Orientation
Normale
Résolution horizontale
200 pt/po
Résolution verticale
200 pt/po
Logiciel utilisé
Adobe Photoshop 7.0
Date de modification du fichier
20 mai 2005 à 18:02
Espace colorimétrique
Non calibré
Auteur
Večer arhiv
Titre de l’image
16. julij 1961, Ljubljana: Prišle so iz treh slovenskih dolin, ki v čipkarstvu največ pomenijo. Prišle so stare ženice in mlada dekleta, da prvič pred očmi tolikega števila gledalcev predstavijo nastajanje čudovitih čipkarskih vzorcev, ki so ponesli slavo Poljanske, Selške in Cerkniške doline po vsem svetu. Dva ekstrema: najstarejša izmed 60 tekmovalk je imela 87 let in najmlajša komaj 6. Da ne bi bilo vse samo v znamenju ženskega sveta, se je med tekmovalke pomešal še 72-letni Franc Vukančič, ki mu čipkarstvo že od prve svetovne vojne sem (takrat je postal invalid) pomeni veselje in zaslužek. Preddverje Križank - festivala te ali one vrste si brez Križank v Ljubljani ni moč zamisliti - se je spet napolnilo z gledalci in nastopajočimi. Dež je nekajkrat sicer pregnal to pisano druščino pod streho, vendar je bilo vodstvo festivala močnejše. Čipkarice so zasedle svoje prostore za klekli.Precej nervozne so bile, ker v domačih izbah niso navajene na gledalce, ki bi radi vse vedeli in vse videli. Tekmovalni vzorec je bila čipka, podobna dežničku. Ocenjevala se je hitrost in lepota izdelave. Tišina. Pozor. Zdaj! Hitre roke so z dovršno spretnostjo prebirale kopico kleklev, robnihpaličic, na katere so privezale niti. Prsti in paličice so se mešali v urbanem plesu starodavne umetnosti. Tišino je motilo le udarjanje palčic druge ob drugo, kakor bi se oglašal droben klopotec. V tekmovalno vzdušje so se mešali še značilni zvoki filmskih in televizijskih kamer ter fotografskih aparatov. Največ jih je merilo seveda v smeri 6-letne Ivanke, ki se pomembno šobi pod živobarvno narodno nošo. Prva je dvignila roko Marica Oblak iz Trebije, ki je kasneje priznala, da izdeluje čipke že od 5. leta dalje (stara je 25 let). Dve sekundi za njo je bila pri kraju z dežnikom še Marija Eržen iz Žirov in zatem še Anica Lotarič iz Železnikov. Druge niso zaostale veliko, vendar je nagrad (prva dvanajst tisočakov) samo osem. Čestitke, nagrade in zadovoljstvo zmagovalk je naznanilo konec prvega slovenskega festivala čipkarske umetnosti. Led je prebit, so povedaliorganizatorji in prihodnja leta bo festival dobil morda celo mednarodni zančaj. Tokrat je pokazalo svoje spretnosti samo 60 od 17.000 čipkaric, koliko jih je v Sloveniji. Festival je izpolnila še razstava čipkarskih izdelkov po domačih in tradicionalnih vzorcih. Številni gostje - med njimi sobili tudi Tone Pfajfar, dr. Marijan Dermastia, Tomo Brejc, dr. Heli Modic in drugi - so z zanimanjem spremljali potek nevsakdanjega tekmovanja in si ogledali razstavo, kjer so najboljši izdelki dobili nagrade in kolajne. Tomo Brejc je v knjigo obiskovalcev zapisal: Izredno